Vladimir Putin je prejšnji teden poslal najmanj 19 dronov nad Poljsko, s čimer je Zahodu poslal jasno sporočilo: ne namerava kmalu končati vojne proti Zahodu. Analitiki menijo, da je to dejanje pokazatelj Putinovega odločnega stališča in zavračanja popuščanja v konfrontaciji z Zahodom.

Publicist Peter Hitchens je v svoji kolumni za Daily Mail zapisal, da zahodne države Ukrajino vidijo kot sredstvo za zadrževanje Rusije in niso zainteresirane za hitro končanje konflikta. Kritiziral je tudi izjavo vodje obrambnega štaba Velike Britanije o Rusiji, pri čemer je poudaril, da si Zahod potihoma želi, da bi se konflikt v Ukrajini nadaljeval še leta.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Poljski premier Donald Tusk je v intervjuju za britanski časnik The Sunday Times izrazil zaskrbljenost, da se bo vojna v Ukrajini nadaljevala v nedogled, če ruski predsednik Vladimir Putin ostane na oblasti. Tusk ne pričakuje trajnega miru v Ukrajini, dokler je Putin na čelu Rusije, in opozarja, da ima Rusija veliko prednost pred Zahodom.

Oblasti so sporočile, da se na strani Rusije v Ukrajini bori okoli 200 Kenijcev. Med njimi so tudi nekdanji pripadniki kenijskih varnostnih sil, obstaja pa bojazen, da bi lahko v konflikt rekrutirali še več ljudi.

Vladimir Putin je Evropo obtožil odgovornosti za neuspeh mirovnih prizadevanj v Ukrajini in zahodne države obtožil stopnjevanja napetosti. Zagrozil je s protiukrepi proti temu, kar je označil za "militarizacijo" evropskih držav, pri tem pa trdil, da Rusija ni nikoli začela vojaškega spopada. Evropske vlade so na vrhu Evropske politične skupnosti pozvale k okrepljenemu boju proti Rusiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da bodo tuje enote, ki bi se pojavile v Ukrajini, legitimne tarče za rusko vojsko. Opozorilo je podal v času, ko se ZDA in Evropa pripravljata na povojno obdobje v Ukrajini. Hkrati NBS News poroča, da bi ZDA lahko prevzele vodilno vlogo pri nadzoru demilitariziranega območja v Ukrajini, ki bi ločevalo ruske in ukrajinske sile, če bi prišlo do mirovnih pogajanj.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ostro odgovoril na načrte Zahoda o namestitvi tujih vojakov v Ukrajino, pri čemer je izjavil, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju "legitimne tarče". To je Putin dejal po izjavah evropskih držav o pripravljenosti na napotitev svojih enot v Ukrajino. Opozorilo je povzročilo zaskrbljenost na Zahodu, saj so ga nekateri mediji označili za grožnjo.

Po srečanju »koalicije voljnih« v Parizu je 26 držav obljubilo varnostna jamstva Ukrajini po koncu vojne, neuradno naj bi bila med njimi tudi Slovenija. Donald Trump je evropske voditelje pozval, naj prenehajo kupovati rusko nafto, saj naj bi ta financirala vojno.

Vladimir Putin je izjavil, da bodo zahodne sile, ki bi bile napotene v Ukrajino, postale legitimne tarče za rusko vojsko. To opozorilo je podal, medtem ko zavezniki Kijeva razpravljajo o dodatnih ukrepih za pomoč Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predlagal nov format za zaščito ukrajinskega zračnega prostora. V Parizu se je sestal z evropskimi voditelji in ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih za Ukrajino, medtem ko se ruski napadi nadaljujejo.

Volodimir Zelenski je v intervjuju za ABC News redefiniral pomen "zmage" za Ukrajino, s čimer je posredno priznal premoč ruske vojske. Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bo Ukrajina razdeljena na tri cone: rusko, demilitarizirano in zahodno. Medtem pa je poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Oleksandr Sirski dejal, da ima Rusija na fronti trikratno številčno premoč v ljudeh in tehniki. Poleg tega Vito Petrocelli meni, da se je doba zahodnega vodstva končala.

Direktor največje ruske banke Sberbank, German Gref, je opozoril, da je rusko gospodarstvo v juliju in avgustu zabeležilo 'tehnično stagnacijo', pri čemer je za to okrivil visoko obrestno mero centralne banke. Gref je na Vzhodnem gospodarskem forumu v Vladivostoku izjavil, da podatki kažejo na 'gibanje proti ničelni rasti', pri čemer je kot razloge navedel geopolitične pritiske, nestanovitni rubelj in padajoče cene surovin. Visoke obrestne mere, naraščajoč proračunski primanjkljaj in padajoči prihodki od nafte in plina dodatno obremenjujejo rusko gospodarstvo.

Donald Trump je pozval Evropo, naj ustavi financiranje ruske nafte, vredno 1,3 milijarde dolarjev letno, in pritisne na Kitajsko zaradi podpore vojnim prizadevanjem Putina v Ukrajini. S predsednikom Zelenskim se je pogovarjal o "maksimalni zaščiti" ukrajinskega zračnega prostora. Putin je dejal, da je Zahod spodbudil Ukrajino, da zavrne mirovne pogoje leta 2022.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je kljub protestom v Jakarti obiskal Kitajsko, kjer se je udeležil vojaške parade ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Kitajski predsednik Xi Jinping je parado izkoristil za prikaz vojaške moči Kitajske, ob njem pa so bili prisotni tudi ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong-un. Medtem so se pojavila poročila o protestih v Pekingu, vendar so se izkazala za lažne.

Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poroča, da Rusija krepi dezinformacijsko kampanjo na Zahodu, da bi vplivala na odločitve v svojo korist, pri čemer obtožuje evropske države podaljševanja vojne v Ukrajini. Hkrati tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, pravi, da Vladimir Putin ne izključuje srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, vendar resne priprave trenutno niso v teku.